baudọr, bauzọr
LvP
s. f.
a. 'hardiesse'
b. 'gaîté, allégresse, joie'
Rn 2:201b [bauzor, baudor ]; Lv 1:134b [baudor]
FEW 15/1:30b [*ʙᴀʟᴅ].
→ esbaudor